Vera Krajnc
Sem pismo napisala zanj,
pred mano tu leži,
izlila vanj sem polno sanj,
prečute sem noči.
Sem napisala vanj, kako
po njem mi je hudo,
da štejem dneve in noči,
odkar je vzel slovo.
A pisma tega belega
poslala mu ne bom,
samo če spet se vrnil bo,
prebrala mu ga bom.
A če ga več ne bo nazaj,
naj pismo tu leži
in vsak dan znova spomni me,
minulih lepih dni.
