Ljubljana - Portorož

Bil je lep poletni dan Po senu je dišalo in v avtu sem bil sam In začutil tisti znani nemir Obrnem se, da naredim še en đir In naenkrat jo vidim, stala je tam Ni bila fata morgana Amak ona iz sanj Ustavim avto, jo pogledam v oči, Ulala! se la vie Se la vie! Ra, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa Kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa Iz Ljubljane v Portorož! Beseda je dala besedo in tako Postajalo je vedno bolj toplo! Bila je tako mlada in svobodnih nazorov Blo ji je vseeno, kaj bo jutri, tomorow Potem mi je rekla, naj zavijem na stran Da se nikamor ne mudi, da je pred nama dolg dan Na koncu sem pustil, da se zgodi Kar si želi, se la vie, se la vie! Ra, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa Ker je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa Iz Ljubljane v Portorož! Pa, ra, pa, pa, pa Oh, hvala, ti hvala, za lep spomin, Za vse, kar si mi dala! Bilo je lepo, in nisva imela kaj izgubit, Bilo je toplo, in nisva imela kaj dobit. Spomnil se bom nate, ko bo zima, Spomnila me bo nate tale rima! Čao, adijo! Kar je bilo, je bilo! Na svidenje! Je suie Magnifico! Pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa Kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa, m ha Iz Ljubljane v Portorož! Pa, ra, pa, pa, pa Ra, pa, pa pa, pa, pa, pa, pa Pa, pa, pa, pa, ra, pa, pa, pa Ra, pa, pa pa, pa, pa, pa, pa Pa, pa, pa, pa, ra, pa, fa, fa Ra, pa, fa, fa, ra, pa, fa, fa...