Včasih, ko slonim ob oknu
Gledam dol ljudi
Zamorjene, zaskrbljene
Glave sklonjene
Ona tiho solze skriva
On je ves na tleh
Vse bi dala, da zanetim
Iskrice v očeh
Dala bi,
Če bi postala vila za en dan,
Njemu srečo
Njej ljubezen
Komu le nasmeh
Ta ra ta ta, ta ra ta ta
Ta ra ta ta ta
Ta ra ta ta, ta ra ta ta ta
Nihče več ne objokuje
Nič več ni skrbi
Nasmejano sonce sije
Na vse ljudi
Naj udari, naj se sliši
Glasno iz neba
Naj prepeva, naj odmeva
Pesem čudežna
Taratata...
Skozi okno dobra vila
Gleda dol ljudi
Bi pomagala, če bi znala
Najti ključ za vse skrbi.
