Vsak je svoje sreče kovač

Ko se prvič otroško zaljubiš, komaj vzel si slovo od igrač. Le kako naj takrat bi to vedel, vsak je svoje nesreče kovač Ko ujet si v ljubezni težave, zapeljan od dekliških zvijač, si kot klub za vse nauke prave, vsak je svoje nesreče kovač Nihče ne posluša pameti več, vedno znova zmaga srce. Vsak pa to resnico pozno spozna, prej pa tega ne ve, ne ne, ne ne ne Kajti lačnemu sit ne verjame, vsak po svoje izkusil bo pač. Ko se slednjič v to mrežo ujame, vsak je svoje nesreče kovač In vendar bo ljubezen živela, še prekmalu si čustev berač. Da vse mine in malce spomine, bil si svoje nesreče kovač. Nihče ne posluša pameti več, vedno znova zmaga srce. Vsak pa to resnico pozno spozna, prej pa tega ne ve, ne ne, ne ne ne Kajti lačnemu sit ne verjame, vsak po svoje izkusil bo pač. Ko se slednjič v to mrežo ujame, vsak je svoje nesreče kovač In vendar bo ljubezen živela, še prekmalu si čustev berač. Da vse mine in malce spomine, bil si svoje nesreče kovač. In vendar bo ljubezen živela, še prekmalu si čustev berač. Da vse mine in malce spomine, bil si svoje nesreče kovač.