Objamem te kot cvet, ki je z upanjem prežet
Barve dajva na platno, čopič varuh je besed
Na novo začet, ne bi smelo nas sram bit
Odpret svoja okna, poletet do mavric
Zakuhat dež, zamenjat oblakom videz
Z zemljo se pobotat, dat kamenje iz nas
Veter slišat, sebe utišat, mn govort več pisat
S svojo glavo mislt, dovolit si vseh prebliskov
O nevihtah in o prizmah, ki jih duša naša niza
O dražljajih in o stiskah, ki jih koža brez obliža
Nosi v sebi, namenjeno je tebi, da če znajdeš se v temi
Nekje čakajo neskončno dolgi te objemi
In zdaj, ko dnevi so čedalje daljši se zdi
Luna šepeta mi, da v zraku je skrivnost
Da so vedno bolj modre mi te tvoje oči
Sonce me navdaja in v meni je norost
Gledava v sonce, čutim da spustiš
Oblake razpršim, vse ostalo pokadim
Tako blizu si in iz vseh strani
Dobra volja je najbolja, za ušesom si pustim
Pisma si pisat, govort anekdote
Morje gledat, vse do poroke
Smejat na glas se, držat se glasbe
Žonglirat, stavke, te note
Not do jedra, površnosti dost no
Dihat na rebra, dat prostor
Volja vedra, zvezdam se smejem
Na nebu je prostor, sebe vštejem
Pustim da zagrabiš
Z veseljem, če rabiš
Daš dam, da pozabiš
Neskončno dolgi objem
Pustim da zagrabiš
Z veseljem, če rabiš
Daš dam, da pozabiš
Neskončno dolgi objem
Na jutranje ptice, se ne jezim
Male zmage, vztrajnost, si vsak dan sadim
V brezah je veter, vidiš ta mir
Zdej ne čakam na maj, pomlad je za zmer!
Luna šepeta mi, da v zraku je skrivnost
Sonce me navdaja in v meni je norost
In zdaj, ko dnevi so čedalje daljši se zdi
Oblake razpršim, vse ostalo pokadim
Da so vedno bolj modre mi te tvoje oči
Dobra volja je najbolja, za ušesom si pustim
Gledava v sonce, čutim da spustiš
