Spomnijo se še stari ljudje,
Da se je rado hodilo v goste.
Da si se ustavil, pobaral al' gre,
Nazdravil še kakšno besedo al' dve.
Včasih pa, ko je sonce zašlo
Spod' goric tja v mursko vodo
Zaslišal se je tisti cimbalski glas
Pobožal je loke, pobožal je vas.
Da si znal srečati štiri može
Z violino in brki
In kar zraven gre.
In če si ženil si hčerko al' dve
Gosli in bajs so ti zbrusli pete.
Včasih pa, ko se zvečeri
In zapiha z veržejske strani,
Baje se jih sliši igrati glasno,
Tam v meglicah nad mursko vodo.
