Tisti dan v trojki, si trkala na vrata,
Ko js v svoji sobi, sem ravno stal v gatah.
In bil ves zaprepaden, ker spet je zmankal časa.
Od nekdaj malo zmeden, pozabu sem vprašat.
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Daj le daj pozdravi me!
A boš?
In kje na celem svetu, prav midva sva se našla,
Jaz ti prinesem rože, a v tvoji roki flaša.
Tam daleč na planetu, kjer ni prostora in časa,
Kjer js malo vinjen, pozabu sem vprašat.
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Daj le daj pozdravi me!
Daj le daj pozdravi ...
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Če kdaj! Če kje!
Nekdaj! Nekje!
Le daj!
Daj le daj pozdravi me!
Daj le daj pozdravi
Me!
