Pod drevesom belim tvoje solze celim
Kot, da znam
Kot, da sem še kar predan
Težko gledam, če nočem
Še težje, ko moram
In takrat gledal nisem
Videl pa kristalno čisto
Tisto noč sem sanjal, kot včasih
Prvič po dolgem času
Se spraskal iz stekla
Zlezel po pasu
Vse to, medtem ko sem spal
Zagledal sem krošnje
Med svojimi prsti
Za vedno bom tukaj ostal
Skrij se tja
Kjer tvoja pravljica
Ne najde umazanih ust
Se ne šibi pod oboki praznih čustev
Ker vse se lahko
In se bo
Spremenilo
Razcvet svojih misli dosežejo tisti
Ki dajejo več kot ime
Vsemu kar je dano, preden se predamo
Ko čas nam ustavi srce
Čas nam ustavi srce
Čas nam ustavi srce
Čas nam ustavi srce
Čas nam ustavi srce
