Življenje je kakor čudna pot
Ležišča so polna raznih zgodb,
Hodiš in tavaš pa ne prideš tja
Kamor srce si želi.
Vedno na koncu sta dve poti,
Izbereš pa tisto ki je ni.
Hočeš nazaj pa ni več sledi,
Pozabljene so vse noči.
Postelja moja spet je prazna,
Po tebi diši, a te ni...
Ne bom ti lagal,
Da ne jočem,
Saj vidiš da ne znam.
Vse, vse zaklade dal bi zate,
Pridi nazaj,
Ne vprašaj me zakaj...
Ne bom ti lagal...
Vedno na koncu sta dve poti
Izbereš pa tisto, ki je ni.
Hočeš nazaj pa ni več sledi,
Pozabljene so vse noči.
Postelja moja spet je prazna,
Po tebi diši, a te ni...
Ne bom ti lagal,
Da ne jočem,
Saj vidiš, da ne znam.
Vse, vse zaklade dal bi zate
Pridi nazaj,
Ne vprašaj me zakaj...
Ne bom ti lagal
Ne bom ti lagal
Saj vidiš, da ne znam.
Vse, vse zaklade dal bi zate
Pridi nazaj,
Ne vprašaj me zakaj...
Ne bom ti lagal
