Na Kodeljevem sem bil doma,
Tam sva se igrala jest in sestrca.
Ona se je učila pri Slovanu rokomet,
Z očetom sva igrala mali nogomet.
Mama nam je kuhala, radio je igral,
Imeli smo tud mačka, vse dneve je prespal.
Adijo Ljubljana, adijo Kodeljevo
Adijo prjatli, zdej čas je slovo.
Fantje smo se dobival v gostilni pri Novak,
Tam smo peli pesmi, za rundo dal je vsak.
Včas pršle so punce, takrat smo zaplesal,
če so dovolile, smo po kotih se stiskal.
Adijo Ljubljana, adijo Kodeljevo
Adijo prjatli, zdej čas je slovo.
Vojaška sablja zdej me čaka, pa še puška naperjena
In namesto v zeleno travo domačije bom zrl v topove sovražnika.
Pravjo da v boju srce ti otrdi,
Beli robček jest nosim, saj moje si miru želi.
Adijo Ljubljana, adijo Kodeljevo
Adijo prjatli, zdej čas je slovo
