Ni smeha, le žalost noč za nočjo.
Odpiram oči, z mano tema spi.
Ogrnjen v tišino, vse bolj norim,
Z jutrom po tebi hrepenim.
Življenje, trenutek in sanje najine,
Ne morem več sam skozi noč.
Jočem na glas, ali me slišiš?
Kličem te zdaj, o daj, oglasi se.
Jočem na glas, ker te ljubim.
Nikoli vedela tega ne boš.
Ogenj, v meni še gori, sreča tiho mimo nas beži.
Te slike, obrazi daleč so, le spomine si pustil mi.
Zdaj upam in čakam, a kaj še sam ne vem.
Vseeno te pustiti ne smem.
