Človek več korakov v življenju naredi,
Proč od svoje sreče, ki po njej le hrepeni,
Ko vsakdan jo spride, ve, da je minilo vse,
Da zvezda zanj ne vzide, ki želel jo je.
A v življenje moje sije droben žarek zlat,
To je tiha želja, to je skromen moj zaklad,
Da bi te spet videl, da bi mogel reči ti,
Da še zdaj te ljubim, da še moja si.
Včasih že lep spomin dovolj je,
Da popestri tok naših dni,
To je en žarek naše sreče,
Ki kdaj nam zažari.
Solo refren
Dolga pot speljana je od mene pa do te,
Vabi me in vabi premočno od dne do dne,
Misel pa je hitra, obiskuje te vse dni,
In srce pozabi, da ob njem te ni.
Včasih že lep spomin dovolj je,
Da popestri tok naših dni,
To je en žarek naše sreče,
Ki kdaj nam zažari.
Solo refren 1. del
To je nek žarek naše sreče,
Ki naj nam zažari.
