Helena pridi, greva na izlet,
pod mostovi spijo sanje in čakajo,
plaziva se tiho in jih primeva na hitro,
odpeljale naju bodo tja, kjer so doma.
Šumijo trave pod tvojimi nogami,
prihodnost ti se smeje, misliš na oba,
mirno je vse pred tvojimi očmi,
srečen je tisti, ki pri tebi spi.
Prosim objemi me, ne zapuščaj me
naj enkrat prideva do dna,
midva ne najdeva poti domov
izpod globokega neba.
Prosim objemi me, ne zapuščaj me
naj enkrat prideva do dna,
midva ne najdeva poti domov
izpod globokega neba.
Kolesa ob ograji potujejo z oblaki,
otroci tečejo na topel dez,
poslusam bitje tvojega srca,
dan je ze mimo, ko se prebudis.
Nekaj me dotakne in strmim v mrak,
ko da bi slisal, da nekdo krici,
in vse me plasi, vse boli,
v zvezah vidim nove poti.
Prosim objemi me, ne zapuscaj me
naj enkrat prideva do dna,
midva ne najdeva poti domov
izpod globokega neba.
Prosim objemi me, ne zapuščaj me
naj enkrat prideva do dna,
midva ne najdeva poti domov
izpod globokega neba.
midva ne najdeva poti domov
Prosim objemi me
midva ne najdeva poti domov
zpod globokega neba.
midva ne najdeva poti domov
zpod globokega neba.
