Junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi
Mala deklica žalostno poje pesem v pozdrav
Saj ne ve, kdaj mu spet pade v objem
In ne ve, ali sploh še v tem življenju
O, le glej mladi bojevnik, razum naj vodi pogum
Mlaj je poslednja luč pred viharjem kopij in ostrih sekir
V zraku lebdijo imena za plen, sliši se prvi nemir
Humbundarularieo
Humbundalarieo
Junak se je ulegel na zemljo polno krvi
Sama deklica s sklonjeno glavo
Nosi cvetove v spomim
Skrivljeno jeklo počiva na tleh
Konec je vsega in konec vseh
Humbundarumlarieo
Humbundalarieo
