Nekoč Nekje

Mogoče kdaj in kje Živeli so ljudje Ki ni bilo jih strah Pokazati roke v rokah Mogoče kje in kdaj Obstrajal tak je kraj Kjer je živel nekdo Nekdo, ki bi mu mar bilo Nekdo... Ki bi zbral pogum Ki bi znal poljubiti z besedami In res hudo bi to počel In bi mi pustil Da vase bi ga vzela In ljubila bi Ki bi me ujel Ki bi me pogrel Ki me pijano bi objel Ko vrnem se domov In mi dovolil Da pojem mu v postelji sredi noči Nekoč, morda, nekje, nekdo Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš naokrog Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš okrog Mogoče kje in kdaj Ti priznam Da imam zate pol srca Da bi ti rada dala ga Če bi zbral pogum Če bi znal poljubiti z besedami Kot stokrat prej si to počel A si jih pustil Pri tisti, ki je vzela, a ljubila ni Nekoč, morda, nekje, s teboj Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš naokrog Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš okrog Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš naokrog Če je kje usoda Naj udari Naj pokaže smer Sreča je povsod A je daleč Ko hodiš okrog